Disqus - Latest Comments for imitation78

Re: William Hague braves Yemen's al-Qaeda militants

Matija Kočevar — Thu, 10 Feb 2011 05:29:41 -0000

This is just a bizarre piece of reporting so divorced from reality words fail me. Sentences, such as "It was like driving through a war zone", "Not only is Yemen in the midst of a brutal civil war", smack of outright lies. I have several friends in Yemen right now and from what I hear from them there are no major security issues in Sana'a. Also, there is no civil war in Yemen - there are separatist movements in the South and tribal unrest in the North, but that is far from an outright civil war.

Re: Top 3 Umpiring Blunders of World Cup 2010

Matija Kočevar — Mon, 21 Jun 2010 06:55:00 -0000

It's Slovenia, not Slovania.

Re: http://futer.si/post/658008775

Matija Kočevar — Thu, 03 Jun 2010 09:01:44 -0000

Slovar pri Kindlu napravi? Kindle e-bralnik ga namreč ima.

Re: Poglobljena in izčprna recenzija Kindla

Matija Kočevar — Fri, 08 Jan 2010 09:52:42 -0000

1. Žal sem kupil le en izvod revije, rekel pa bi, da so ti na voljo za neomejen čas. Prenašanja med Kindli pa po moje ni, tako kot ga ni pri knjigah.

2. Pretvarjanje PDF-ov je relativno neboleče. Določene stvari se prenašajo bolje kot druge, sploh kar se tiče kakšnih kompleksnih grafik in podobnega. Kolikor vem, Amazon nima vzpostavljenega mehanizma za preverjanje avtorskih pravic preoblikovanih materialov in zaenkrat nisem še nikjer zasledil, da bi kdo to omenjal.

Če se slučajno odločiš za nakup DX-a bi bil pa vsekakor vesel, če se še oglasiš in sporočiš svoje izkušnje. :)

Re: Nekaj novosti o Kindlu in iz sveta e-knjig

Matija Kočevar — Thu, 17 Dec 2009 05:11:11 -0000

Dobro vprašanje. Slovenske knjige so na e-bralnikih še zelo redke. Kot je omenjeno v drugih komentarjih, nekaj dela Večer s svojo Ruslico, vendar so se oprli na MS Reader format, kar jih naredi za Kindle nekoristne. Sicer ni nobene ovire, da knjig, ki so v formatu PDF ne bi preoblikoval v Amazonov format in jih bral tako.

Sicer pa tudi slovenski založniki načeloma nimajo ovire, da svojih knjig ne bi prodajali preko Amazona. Koliko jih bo to naredilo in kdaj, pa je popolnoma drugo vprašanje. Kritične mase za to zaenkrat ni. Po mojih informacijah sta se lani v Sloveniji prodala dva Sony eReaderja. Verjetno je bilo nekaj tudi osebnega uvoza, ampak dejstvo ostaja, da ravno neke eksplozije ni za pričakovati vsaj še kakšno leto.

Re: Enoten poslovni model za medije ne obstaja

Matija Kočevar — Fri, 11 Dec 2009 05:09:06 -0000

Hm. V celoti se ne morem strinjati. Kar se Drugega sveta tiče je zadeva po mojem nekoliko drugačna. Sicer je res, da imajo verjetno višjo težo na Googlu za določene ključne besede, vendar po drugi strani nisem prepričan, da je to meni v škodo. Če nekdo prebere tistih par stavkov na njihovi strani in se ne odloči za klik naprej, potem tako ali tako ni nič izgubljeno. Podobno bi se lahko sekiral, zakaj ljudje ne kliknejo na rezultat med Googlovimi rezultati iskanja.

Po drugi strani pa v pravo konverzijo tako ali tako ne štejem konverzije iz rezultata ali linka, ampak konverzijo iz priložnostnega bralca v nekoga, ki se naroči na RSS ali pa me začne spremljati na Twittru. S pridobivanjem takih bralcev se lahko izogneš naključnosti iskalnikov, agregatorjev in ostalih.

Kar se tiče mikrotransakcij pa vztrajam pri svojem. Predvsem menim, da obstaja zelo nizka verjetnost, da bodo lahko založniki ustvarili tehnološko rešitev, ki bo omogočala resnično udobno in ugodno plačevanje vsebin. Ne le, da bo težko z mikrotransakcijami ustvariti tok dohodkov, ki bi bil primerljiv s tiskanimi izdajami, mentalni stroški za uporabnike bodo vedno visoki. "Je ta članek res vreden toliko?" bo vprašanje dneva. In še to - recimo, da je članek s podobno vsebino na Delu na voljo za 10 centov. Kaj ustavi Dnevnik, da ga ponudi za 5? In koliko časa traja, preden nekdo ugotovi, da ga lahko ponudi zastonj in poskuša te cente nadomestiti z oglaševanjem ali kakšnim drugim modelom? Osebno bi rekel, da so mikrotransakcije poskus izkoriščanja prihodkov, ki obstajajo le v željah založnikov, ne pa tudi v resnici.

Še glede nečesa se ne strinjam v celoti. Osebno bi rekel, da so ravno rumene vsebine nekaj, kar bi ljudje plačali. Ekskluzivni video Katarine Kresal v Evinem kostimu bi ljudje plačali. Za poročilo o tem, kako bo davčna reforma vplivala na gospodarstvo v naslednjih desetih letih, pač ne.

Re: Poglobljena in izčprna recenzija Kindla

Matija Kočevar — Fri, 11 Dec 2009 04:55:20 -0000

Živijo.

Žal evropski Kindle nima bralnika RSS in na bloge se ne da naročati. Naročamo lahko sicer časopise in revije, blogov pa zaenkrat ne.

Re: Skeptiki nam delajo škodo

Matija Kočevar — Wed, 18 Nov 2009 04:47:18 -0000

Ravno o tem sem govoril - ena sama ne v celoti potrjena teorija dveh znanstvenikov, ki se javno kitita z nazivom skeptikov, pomeni, da se na tisoče drugih znanstvenikov moti. En "dokaz" je dovolj.

Pa vseeno dajmo. Ta pogovor se osredotoča na kratko obdobje največ 11 let in raven trend ali celo upad ni v tako kratkem obdobju nič nenavadnega. Trend segrevanja gre še vedno navzgor kljub naravnim spremembam. Treba je upoštevati, da to deluje v obe smeri. Prišlo bo obdobje, ko bo naravno nihanje šlo navzgor in takrat bo bolj vroče, kot je predvideno po modelu, ki je v svoji naravi bolj ravna črta.

Poleg tega ima Hadley Centre, torej avtorji poročila, pomembno luknjo - njihovi podatki ne upoštevajo Antarktike. Žal so podatki meritev NASA pokazali, da je ravno tam največ segrecanja v zadnjem času.

Upoštevajmo še nekaj - v zadnjih treh letih je bilo sonce najmanj svetlo, odkar ga merijo od sedemdesetih let dalje. Marec 2008 je bil najtoplejši marec v zadnjih 130 letih. Junij in Avgust 2009 sta bila tako v oceanih kot na zemlji najtoplejša zabeležena. Vsi ti podatki kažejo precej podobno zgodbo - vsa leta po letu 2000 so toplejša od vseh let od 1900 naprej, razen 1998 zaradi El Nina.

Sicer razumem, da je najlaže prebrati en članek in nato preprosto sprejeti to razlago. Svet je tako bolj preprost. Ampak, kot pravim, znanost se ne dela več po principu osamljenega znanstvenika. Danes so teorije rezultat dela in prizadevanj na tisoče znanstvenikov. Ne pravim, da ne smemo biti skeptični, pravim samo, da moramo razumeti, da ena sama izjava in en sam članek o tako kompleksnem problemu, kot je globalno segrevanje, ne moreta pomeniti, da je teorija nepravilna. Če bomo v naslednjih desetih ali petnajst letih začeli dobivati enoten, obsežen in dosleden pritok prispevkov v pomembnih in priznanih publikacijah, ki bodo potrjevali trend ohlajanja, potem bomo lahko govorili o tem, da so se znanstveniki zmotili. Ja, govorimo o desetletjih ne o dveh mesecih.

Re: Skeptiki nam delajo škodo

Matija Kočevar — Tue, 17 Nov 2009 14:08:22 -0000

So how's that working out for you?

Re: Skeptiki nam delajo škodo

Matija Kočevar — Tue, 17 Nov 2009 04:42:52 -0000

Računalniški modeli - verjetno govoriš o Hansenovem modelu, ki je "odstopal za 300 odstotkov". To je potvarjanje resnice - Hansen je pripravil 3 možne scenarije, kjer je bil A najbolj pesimističen, B nekoliko manj in C še nekoliko manj. Vsi zanikovalci govorijo o modelu A, po drugi strani pa je bil model B več ali manj čisto pravilen.

Kar se tiče CO2 in človeških izpustov. Res si zadel žebljico na glavico - znanstveniki na to res niso pomislili, dokler se nisi prikazal ti. Z analizo izotopov CO2 so sicer ugotovili, da je strm porast (ki običajno traja par deset tisoč let) v zadnjih 150 letih dejansko posledica človeških izpustov.

Tole ni javna gonja proti skeptikom. Kot je omenil sokomentator Nejc je skepticizem nekaj pozitivnega. Nevarni so zanikovalci, ki vsak in res čisto vsak "kao dokaz" jemljejo kot 100-odstotno resnico, ki je ovrgla izredno dobro podkrepljeno teorijo. Moj poudarek je bil ravno na tem - ne moremo in ne smemo verjeti vsemu. Toda pride točka, kjer moraš ali pristati na znanost (dokazano, podkrepljeno z znanstveno metodo) ali pa si natakneš aluminijasto folijo in verjameš vsemu. Osebno ne bi želel iti nazaj v srednji vek.

Re: Skeptiki nam delajo škodo

Matija Kočevar — Tue, 17 Nov 2009 03:32:46 -0000

Hvala za povezave in komentar.

Seveda se strinjam glede uporabe besede skeptiki in tega, da moramo biti skeptični. V bistvu sem besedo tukaj uporabljal kot jo uporabljajo sami zase, čeprav bi jo moral mogoče res vtakniti med narekovaje.

Re: Poglobljena in izčprna recenzija Kindla

Matija Kočevar — Mon, 26 Oct 2009 09:30:04 -0000

To z omrežjem me vsi sprašujejo in odkrito povedano ne vem. Rekel bi sicer, da je omrežje Simobilovo, vendar niti ne vem, zakaj imam tak občutek. :) Mogoče zato, ker na Vrhniki nikoli ne piše, da sem na omrežju 3G.

Re:

Matija Kočevar — Tue, 18 Aug 2009 08:44:23 -0000

Če prav razumem, ima STA tako ali tako izgubo. Torej s svojim obstoječim modelom očitno niso tako uspešni, čeprav računajo za vsebine tukaj in tam. Ne vem torej, zakaj tak halo okoli mojega predloga.

Glede cene ustvarjanja vsebine se ne morem strinjati, da ne upoštevam tega dejstva. Precej jasno mi je, da so s tem povezani stroški, ki so lahko tudi visoki. Toda po drugi strani je vsebina edino, kar pritegne pozornost - z enoličnimi vsebinami se vrednost dnevnih novic še dodatno niža. In tu govorim o vrednosti in ne ceni - cena je že tako ali tako efektivno nič.

Prihodkovna stran je dejansko meglena. Kot sem priznal in zapisal v drugih komentarjih, menim, da smo v obdobju, ko lahko bolj jasno vidimo, kaj se bo podrlo, kot tisto, kar bo nastalo na tem mestu. Toda kakšno alternativo so ponudili mediji? Plačljive vsebine, mikroplačila in kartelna dogovarjanja v stilu "če se vsi zmenimo, lahko računamo za novice". Naštete stvari so uspele le tako redkim, kot je WSJ, pri katerem so ugotovili tudi, da je večina naročnin na podjetja, ki lažje (in rajši) plačajo.

Obenem se mi zdi, da v veliki meri bralci predvidevajo, da stvari pišem škodoželjno in si želim medijskega pogreba. Nikakor ne - prepričan sem, da je novinarstvo ključnega pomena za demokracijo in informirano javnost ter cenim dobro novinarstvo, ki me zabava, izobražuje in mi da misliti. Toda po drugi strani trenutno kaže, da so mediji precej brez domišljije glede tega, kako zaslužiti. In spet sem prepričan, da pristop, ki sem ga opisal v prispevku ni ravno pravi.

Še na kratko, kaj menim o NYtimes.com. Mislim, da delajo veliko večino stvari pravilno - reader, iPhone aplikacija, Times Machine, ... Na novice in svojo vsebino gledajo kot platformo. Podobno tudi Guardian. Koliko časa bo portal obstajal? Dlje kot karkoli drugega. NYTimes je še vedno dobičkonosen - njihove naklade rastejo, kar je več, kot lahko rečemo za slovenske medije. Njihova največja napaka so bile finančne špekulacije in so sedaj bolj žrtev tega, kot poslovnega neuspeha.

Sicer pa, kot je povedala direktorica NYtimes.com, ki je pred kratkim prevzela NPR. NYT je namreč svoj čas računal za vsebine na spletu - rezultat je bilo 225.000 naročnikov po 50 USD na leto, kar je milijon na leto. Milijon naročnikov (kolikor je recimo tiskanih) bi pomenilo 50 milijonov. Letni stroški NYT newsrooma? Po ocenah analitikov v soseščini 200 milijonov dolarjev na leto, ob tem, da ti s plačljivim dostopom prihodki padejo do te mere, da prihodki od oglasov ne pokrijejo ničesar več.

Bodo torej plačljive vsebine na spletu kaj spremenile? Dvomim. Glede tega, koliko so ljudje pripravljeni plačevat, mi še najbolje govori osebna izkušnja - pred leti je imel Mobitel spletno trgovino z glasbo zabavaj.se. Pomp ob launchu je bil velik, nato so stvari malo potihnile. Nakar sem čez lep čas obiskal stran iz radovednosti, če se je kaj spremenilo. Stran ni delovala. Poskusil sem naslednji dan in potem spet naslednji dan. Trajalo je en teden, da sem jim poslal e-mail in jih opozoril na to. To pomeni, da zadeva cel teden ni delovala, ne da bi v firmi, ki je to vodila, kdorkoli kaj opazil ali pa jim javil. Vem, anekdotalno, ampak vseeno zanimivo.

Re:

Matija Kočevar — Mon, 17 Aug 2009 05:43:20 -0000

Mislim, da je to preveč negativno pogled, ki sicer na nek način odraža realnost, po drugi pa predvideva, da je to stanje neizogibno. Dejstvo je, da smo trenutno v nekakšnem vakuumu, ko se stari poslovni modeli (torej temelječi na monopolnih cenah) podirajo, novi pa se še niso usidrali. Moje mnenje tu je, da ne bo enega samega poslovnega modela, ki bi nadomestil starega in tu leži težava. Vsi predvidevajo, da bo oglaševanje tisto, kar bo še naprej držalo medije nad vodo. Po mojem bo lahko oglaševanje le deloma pokrilo medijsko produkcijo, za ostale vire prihodkov pa bo potrebno iskati drugje.

Verjetno se strinjava, da se tiskani mediji na splošno namreč ne bodo naenkrat odločili, da ukinejo spletne izdaje in preidejo nazaj na le tiskane izdaje. Zavedajo se namreč, da se bo našel nekdo, ki bo novice nudil brezplačno na spletu in tako prevzel njihove bralce. Prav tako tiskane izdaje upadajo in več ko je medijev na spletu hujši so konkurenčni pritiski za zagotavljanje vsebine. Ter seveda konkurenčni pritiski za nižanje cene oglasnega prostora, saj je bil včasih prostor za oglaševanje pogojen s papirjem, kar danes seveda ni.

Krčenje medijskega trga bi seveda pomenilo manj ponudbe in povečanje cene, toda to se ne bo zgodilo, saj preprosto preveč ljudi in organizacij ustvarja vsebine, da bi bila to realna možnost, čeprav v celoti seveda ni izključena. Lahko se zgodi, da bodo šibki in neuspešni izginili, kar bo tistim, ki bodo najbolje preživeli, omogočilo, da dvignejo cene.

Vsaj kratkoročno torej ni nobene možnosti, da bi se cene oglasnega prostora na spletu kakorkoli dvignile. Če že kaj, bodo še dodatno padle, kar seveda neposredno udari vse, katerih poslovni modeli temeljijo na spletnem oglaševanju.

Kot pravim - nisem prepričan, da je oglaševanje odgovor. Oziroma, menim, da bodo mediji morali vsaj do neke mere oglaševalcem prikazati namere svojih bralcev - podobno kot je sedaj število naročnin nekakšen signal, da je blagovna znamka medija nekaj vredna. Na spletu tega mehanizma nimamo tako razdelanega, bo pa ključnega pomena za vse, ki želijo oglaševalce prepričati, da se oglaševanje pri njih splača.

Re:

Matija Kočevar — Mon, 17 Aug 2009 03:59:11 -0000

Moja ideja je predstavljena samo s stališča učinkovitosti in mislim, da drži vodo. že v drugih komentarjih sem razlagal, zakaj mislim, da dolgoročno tak pristop ne more biti vzdržen, razen seveda če na trgu ne pride do nikakršnih konkurenčnih pritiskov na agencijo. Z vidika učinkovitosti je trenutno stanje na tako majhnem trgu, kot je Slovenija skoraj absurdno.

Sicer pa - zapis ni kritiziral STA. Načeloma je njihov pristop pravilen. Kritika je letela na medije in njihove spletne izdaje, ki so v praksi le malo več kot kopiranje istega besedila na več domen. V komentarjih je kar dobra debata, zakaj to počnejo, vendar menim, da dolgoročno ni pozitivna.

Kar pa se tiče plačevanja za novice - tega ne bo počel nihče. Računanje za vsakodnevne novice je utopija.

Re:

Matija Kočevar — Mon, 17 Aug 2009 03:54:44 -0000

Tvoj pogled že v prejšnjih komentarjih je po svoje pravilen, se mi pa zdi, da gledaš skozi negativno prizmo, torej da bo trenutno stanje pripeljalo do produkcije generičnih in rumenih novic. Osebo mislim, da to ni res, saj imamo že danes na trgu enako razmerje - imamo Novo in Slovenske novice ter imamo Sobotno prilogo in Objektiv. Ljudje vedno potrebujemo oboje. Vprašanje je bolj v tem, ali je mogoče kakovostne vsebine ustvarjati tudi za splet, če predvidevamo, da so prihodki na spletu manjši.

Dejstvo je, da je tiskana različica neke vrste monopol - vsebino lahko dobiš samo na ta način. To narekuje tudi monopolno ceno, višjo od tiste, ki bi bila morda upravičena. Mediji morajo za prehod na splet odkriti način, kako oglaševalcem ponuditi signal, ki ga zagotavlja naročnina na papir. Naročnina namreč pomeni, da je nekdo tako zainteresiran za vsebino, da jo je pripravljen plačati. tega signala na spletu ni, ker ne bo nihče ničesar plačal. Mediji morajo torej poskrbeti za sodelovanje s skupnostjo, s katero bi lahko nadomestili ta signal. O tem pa sem že pisal na linkih v zapisu.

Re:

Matija Kočevar — Mon, 17 Aug 2009 03:49:59 -0000

To je dober point in dejstvo je, da trenutno stanje nagrajuje predvsem splošno nabijanje spletnih vsebin v slogu, ki sem ga opisal zgoraj. Vendar mislim, da dolgoročno ta tekma ni vzdržna iz preprostih ekonomskih razlogov. Z nadaljnjo dirko, ki si jo kar dobro opisal se pritiska tudi na ceno oglasnega prostora. Dolgoročno bodo pritiski taki, da bo cena padla tako nizko, da ne bo več smotrna, poleg tega pa bo tudi izkupiček za oglaševalce manjši. Priložnost bo tu za tiste, ki bodo ponudili osredotočeno vsebino in povezanost s skupnostjo, ki bi lahko v vrednosti oglaševalcem nadomestila signal, ki ga danes nudijo tiskane vsebine.

Re:

Matija Kočevar — Mon, 17 Aug 2009 03:45:36 -0000

STA resnično nima motivacije narediti tega - v tem trenutku je vsem udeleženim še lepo in ni razloga za spremembe. Toda moje izhodišče pri tej temi je, da dnevne splošne novice izgubljajo vrednost - odstopne so iz preveč virov in za uporabnika efektivno brezplačne. To po mojem pomeni, da ni nobenega razloga, da bi ustvarjale več vrednosti založnikom. Res je sicer tudi, da stroški distribucije še vedno padajo, toda vseeno menim, da bosta padanje oglaševalskih prihodkov in nižanje stroškov pri medijih vplivali tudi na STA. V teh pogojih bodo morda prisiljeni narediti korak, ki sem ga opisal zgoraj.

Zdaj pa bi izpostavil še drugo stvar, ki sem jo opisal v članku - vprašanje učinkovitosti. V Sloveniji imamo lepo zgodbo, kako zgrešena je logika tega. da nekaj računaš, zato ker zaradi monopolnega položaja lahko. Zgodba je po mojem mnenju res krasna, gre pa za angleško-slovenski slovar. Večina javnosti tega ne ve, toda imamo en res dober in moderen slovar. Toda večina ljudi uporablja Gradovega, ki ga najdemo v zbirki ASP, ali kako se ji že reče. Gre za star in čedalje bolj nekoristen slovar, ki je neprimerno slabši od novega. Novega so pisali dobri strokovnjaki, temelji na korpusni analizi in vključuje številne primere rabe.

Toda novi slovar je veliko stal in založnik si želi povrniti naložbo. Njihova odločitev je bila jasna - digitalna verzija bo na voljo, ko bo naložba povrnjena s prodajo papirnate verzije, ki stane okoli 200 evrov, če se ne motim. Ampak to je danes tako neučinkovit sistem distribucije in zagotavljanja, da ga dobesedno ne kupi nihče.

Razumem, da se želijo s tem zaščiti proti piratstvu, ki je na področju slovarjev popolnoma prevzelo trg. Vendar bi bilo v tem primeru smiselno z brezplačnim tekmovati z brezplačnim, torej omogočanjem dostopa do slovarja preko spleta in nato prodajo oglasnega prostora in drugih storitev. Tako pa je stari slovar kljub svoji neuporabnosti toliko bolj učinkovit, da je zmagovalec na trgu. Upam si trditi, da bi ljudje uporabljali starega, če bi novega v papirnati obliki dajali zastonj.

Kar je res tragično je, da je bil subvencioniran tudi s strani države (kolikor vem) in njegova neprisotnost pomeni, da celotna Slovenija revnejša za pomemben prispevek h kulturi. Pri vrednosti o kateri govorim, ne gre le za podjetje, gre za družbo kot celoto.

Še besedica o oglaševanju. Dvomim, da bo cena oglasnega prostora na spletu zrasla. Ponovno lahko razlog pripišemo izginotju monopolnih položajev in povečanju količine spletnega prostora, na katerem je mogoče oglaševati. Če ne pride do resnega zmanjšanja obsega vsebin na spletu, se cena oglasnega prostora ne bo dvignila. Z monopolnim položajem namreč izginejo tudi monopolne cene.

Re:

Matija Kočevar — Fri, 14 Aug 2009 07:58:43 -0000

Absolutno govorimo o slovenskem spletu. Menim pa, da ta argument dobičkonosnosti dolgoročno ne zdrži vode. Večja učinkovitost in odstranitev monopolov pomeni tudi, da te cene morajo pasti. Če si to akterji želijo ali ne.

Če pogledava Craigslist kot lep primer tega, kaj se lahko zgodi - objavljanje malih oglasov je bila panoga, vredna več milijard dolarjev, od katere so živeli časopisi po celih ZDA. Craigslist je zadevo obrnil na glavo. Njihovi prihodki, čeprav javno ne popolnoma znani, se merijo v nekaj deset milijonih (ocene gredo do 100 milijonov). Tehnologija je omogočila učinkovitejši način za izvajanje te dejavnosti in cene so padle. Podoben proces smo lahko videli še marsikje drugje.

Re:

Matija Kočevar — Fri, 14 Aug 2009 06:45:44 -0000

Glede prve točke se praviloma ne strinjam. Zakaj bi bilo obvezno imeti vso vsebino? Cilj medija bi moral biti ravno to - da bralca zanima, kaj točno je ta specifični medij sproduciral o določenem vprašanju. STA novico lahko dobiš povsod, unikatnega mnenja in pogleda na tematiko pač ne.

Za medije bi bilo po mojem bolje, če bi se nekoliko specializirali - za Slovenijo, za tujo politiko, za karkoli. Samo objavljanje kopiranih novic ne ustvarja dodatne vrednosti in ne povečuje zvestobe bralcev. Unikatne vsebine pa dokazano pomenijo tudi višje dohodke, višji ugled in več pozornosti.

2. Kje točno je ta stran? Lahko, da sem spregledal.

3. Finance so bile izvzete, ker nimajo ločenih novic kot ostali portali. Če te zanima - ob merjenju včeraj je bil na 10 najnovejših novicah STA kot avtor ali soavtor pri 4 novicah.

Tvoj argument glede obiska ne zdrži vode. Precej logično je, da imajo določeni portali več obiska kot drugi. že tehnološko gledano boljši SEO pomeni višjo uvrstitev. Prav tako nisem nikoli zapisal, da gre v celoti za iste vsebine na različnih domenah. 24ur pač dodaja erotiko, kar pomeni višji obisk. Ampak to ne pomeni, da za ostale novice ne objavljajo predvsem STA-jevih prispevkov.

Sicer pa - podatki govorijo zase. Težko bi rekli, da sem izbral ravno dan, ko so povsod samo novice STA. Izpostaviti sem hotel samo, da so spletne izdaje medijev sirote, ki jih nihče ne mara - posledično so tudi manj kakovostni, kot bi lahko bili.

Re:

Matija Kočevar — Fri, 14 Aug 2009 06:35:56 -0000

Kaj je novinarstvo tu sploh ni bilo pod vprašajem. Hotel sem izpostaviti predvsem to, kako so spletni mediji podobni sirotam, ki jih nihče ne mara. Zaslužijo si samo STA novice, kar se mi ne zdi prav. Gre za nelogično ločevanje spleta od tiska, ki je bolj kakovosten.

24ur.com je slab primer, ker po mojem ni splošni medij, ampak portal z mehko erotiko in tračem. Ostalo je tam dejansko samo za to, da se lahko pozicionirajo kot informativni medij.

Strinjam se, da bi bilo neumno pisat vse o vsem, zaradi česar sem tudi izpostavil vprašanje učinkovitosti. Če objaviš 100 odstotkov novic od STA, potem nisi ponudil nobene dodane vrednosti, kar je slabo za medij, ne za STA. Vem, da se uporabljajo tudi druge agencije in poudaril sem, da gre za test "preko prsta" in ne za celovito analizo vseh strani, vseh rubrik in vseh dni. Toda avtorskih besedil je relativno malo in to se mi zdi škoda predvsem pri časopisih, ki imajo dobre novinarje, na spletu pa objavljajo agencijske novice.

Ne želim, da bi bil ta zapis kritika novinarjev. Ni. Je pa kritika medijev kot takih, ki pri spletnih izdajah prepogosto izberejo lažjo pot. Novinarje na splošno cenim, o medijih kot ustanovah pa imam drugačno mnenje.

Re: Tri orodja za Twitter

Matija Kočevar — Tue, 11 Aug 2009 07:15:23 -0000

Sem ga preizkusil in mi je bil na koncu TweetDeck bolj všeč. Je pa definitivno čisto kul opcija.

Re: The Ramones - Bonzo Goes to Bitburg

Matija Kočevar — Fri, 07 Aug 2009 06:10:33 -0000

No, včasih pa kakšen "blast from the past" prav sede :).

Re: Manj kot rožnati rezultati časopisov

Matija Kočevar — Fri, 07 Aug 2009 06:09:38 -0000

Sprašujem se, če je neposreden spopad z brezplačniki v papirnatem svetu v interesu medijev. Načeloma že igrajo na istem igrišču - spletu. Zaenkrat tu ni posebne razlike med plačljivimi in brezplačniki, kar pomeni level playing field. Časopisi se morajo preprosto zavesti, da lahko Delovi novinarji vsaj v teroiji ustvarijo več vrednosti za bralca kot Žurnalovi študenti, ki za McDonalds plačo prevajajo agencijske novice in novice z drugih strani.

Mislim, da papir v nobenem pogledu v današnji obliki nima možnosti za preživetje. Oziroma, čedalje bolj bo služil samo še kot orodje za promocijo vsebin na spletu.

Re: Manj kot rožnati rezultati časopisov

Matija Kočevar — Mon, 03 Aug 2009 05:12:20 -0000

Mislim, da je to pretirano poenostavljanje. Zakaj poglobljenih stvari, ki se tičejo vseh nas ne bi bralo veliko ljudi? Res je sicer da erotika in trash pritegnejo več oči. Po drugi strani pa so ravno te oči vredne manj - nižji prihodki, manj vpliva v družbi, itd. Dejstvo je, da novinarstvo (tudi resno) ne bo izumrlo. Treba je samo vzpostaviti boljši način za njegovo poslovanje.